Družabne sive čaplje

Siva čaplja popolnoma mirno stoji sredi travnika. Lahko bi jo zamenjali za kip, ko nenadoma bliskovito kljune proti tlom. Zalezovala je žabo, svojo najljubšo hrano poleg malih sesalcev, rib in žuželk. Po uspešnem lovu odleti v kolonijo sivih čapelj, kjer jo v gnezdu čakajo lačni mladiči in njihov oče. Zdaj so že dovolj veliki, da jim hrano izbljuva v gnezdo, še nedavno pa so svoje lačne kljune v iskanju hrane porivali v njena usta, kot bi jo davili.

Foto: Andrej Bibič

S samcem sta tudi letos začela gnezditi v svojem stalnem gnezdu. Pred leti sta si našla mesto v krošnji drevesa blizu reke in začela graditi.  Samička je gradila gnezdo, samec pa ji je prinašal vejice, korenine, posušeno travo in trsje. Sprva je bilo gnezdo le nekaj več kot nekakšna podlaga, skozi leta pa je nastala prava grmada prepletenega materiala. Uporabljala ga bosta vse življenje, če se le ne bo vmes podrlo in razpadlo.

Naslednji je za lov na vrsti samec. Ko se vrne v gnezdo, se s samico pozdravita z dvigom in spustom kril in perja. Med dvorjenjem sta se pozdravljala s kimanjem in stegovanjem vratu, po medsebojnem trebljenju pa je samec samici ponudil vejico. Ko jo je vgradila v gnezdo, je samca s tem vzpodbudila, da se je paril z njo.

Po enem mesecu so mladiči že dovolj veliki, da gredo skupaj s staršema in drugimi družinami iskat hrano na travnike, nizke vode ali obale rek in jezer. Skupaj bodo s počasnimi koraki prečesavali ozemlje. Družba jim godi, saj živijo v kolonijah in se skupaj hranijo, a včasih vseeno postanejo nestrpni do vrstnikov. 

Foto: Andrej Bibič

Počasi prihaja jesen in ptice postanejo igrive. Nekatere se dvignejo visoko nad kolonijo, kjer se lovijo in izvajajo akrobacije. To sicer najraje počnejo spomladi, ko se začne parjenje.

Prezimile bodo tam, kjer so preživele poletje. Na jug se selijo le tiste sive čaplje, ki so gnezdile visoko na severu. Nekatere bodo dočakale pomlad v naših krajih, druge pa se bodo letele pogret vse do Afrike.

Zanimivosti

- Siva čaplja je visoka skoraj meter, čez krila meri do 195 cm, težka pa je 1-2 kg in tako največja med vsemi čapljami.

- Pri nas lahko sivo čapljo vidimo kjerkoli ob večjih vodah. Najpogosteje se hrani z ribami in žabami, vendar bo pojedla tudi kačo, malega sesalca ali ptico. Počasi brodi po nizki vodi, in ko zagleda plen, se najprej umiri, potem pa ga bliskovito zgrabi s kljunom.

- Sive čaplje najpogosteje gnezdijo v nedostopnih kolonijah v trstičju ali v vodi med vrbami, pa tudi v gozdovih v krošnjah dreves. Več rodov gnezdi na istem kraju. Gnezdo je nekakšen kup vej in trstičja.

- Samica spomladi izleže 1-6 (največkrat 4 ali 5) svetlomodrih jajc, ki jih slab mesec valita oba.

- V koloniji zna biti kar glasno, saj se sive čaplje rade pozdravljajo, opozarjajo na plenilca ali mimoidočega, kličejo v gnezdo, odganjajo druge ptice in z nežnim oglašanjem kažejo, da so prestrašene. Mladiči se glasno oglašajo in "klepetajo".

- Sivo čapljo v letu prepoznamo po počasnih zamahih kril in vratu, ukrivljenem v obliki črke S.

Lektorirala Ana Bohte.