Kresnice

V juniju in juliju vas bodo s svojimi lučkami razveseljevale kresnice, ki se v večjem številu pojavljajo prav v času kresne noči. Njihovo svetlobno predstavo boste najlažje opazovali na travnikih okoli desetih zvečer.

Preden je velika kresnica odrasla, je tri leta preživela kot ličinka. Živela je pod kamni in lesom v grmovju in živih mejah, ker pa je bila plenilka, se je po hrano odpravila tudi malo dlje od skrivališč. Najraje je imela polže, ki jih je omamila s številnimi ugrizi, ki  vsebujejo strupeno prebavno tekočino. Kljub temu je morala biti vsakič previdna, da se ni prilepila na zaščitno sluz, ki jo izloča njen tudi do 200-krat težji plen. Plen je zaradi zastrupitve postopoma postal omamljen, nato pa so prebavni encimi razgradili tkivo v rjavo tekočino, ki jo je ličinka lahko posrkala.

Samica kresnice (foto: MBZ).

Kot ličinka je kresnica preživljala zime zakopana pod zemljo, kamni, vejami in listi, kjer je telo zložila kot harmoniko in hibernirala, dokler spet ni bilo dovolj hrane. Svojo zadnjo pomlad je nekaj tednov preživela še kot ličinka, nato pa se je za več tednov zabubila in se nazadnje preobrazila v odraslo žival. Pri veliki kresnici odrasla samica sicer nima kril in je podobna ličinki, vendar ima v nasprotju s slednjo sestavljene oči in popolnoma črn hrbet. Samec je krilat kot večina hroščev in leta okoli, da bi našel samico. Velike kresnice se kot odrasle živali sploh ne hranijo več, zato vso svojo energijo usmerijo v iskanje partnerja za parjenje.

Samica na vrhu lista osvetljena s svetlobo (levo) in njeno bioluminiscenco iz zadka (desno).

Samica prikliče samčka na svojevrsten način. Na zadnjih nekaj členkih spodnje strani zadka ima svetlobne celice, s katerimi oddaja prelepo rumenozeleno svetlobo, da jo samec med travo lahko sploh najde. Svetloba je tako močna, da jo samec opazi že z razdalje 50 metrov. Samica nepretrgoma oddaja svetlobo do dve uri, potem pa počaka na naslednji dan. A tako zdrži največ deset zaporednih dni, potem pa je preveč izčrpana, da bi nadaljevala. Po drugi strani pa samček oglašuje svojo prisotnost z bliski svetlobe.

Bioluminiscenca na spodnjem delu zadka samice (foto: MBZ).

Bioluminiscenca samice kresnice (posnetek: MBZ).

Na srečo samček našo samico najde že prvi dan, saj je splezala na travno bilko in bila zato še posebej opazna. Po oploditvi bo poiskala vlažno mesto za odlaganje jajčec. Na travna stebla in pod mah bo v treh dneh odložila do 100 bledo rumenih jajčec s premerom 1 mm. S tem bo njen življenjski krog sklenjen. Njeni potomci se bodo izlegli po dveh do treh tednih, odvisno od vremena (v hladnem vremenu kasneje), in kot ličinke začeli najdaljše obdobje svojega življenja.

Še nekaj posnetkov iz življenja kresnic.

Zanimivosti

⁃      Samica sicer oddaja svetlobo enakomerno, a z zibanjem in obračanjem zadka poskrbi, da se jakost svetlobe spreminja.

⁃      Pri kresnicah poleg odraslih žuželk svetijo tudi ličinke, bube in jajčeca. Ni še jasno, ali tudi takrat za svetenje obstaja kakšen poseben namen.

⁃      Svetloba, ki jo imenujemo bioluminiscenca, nastaja s posebno kemijsko reakcijo, kjer luciferin ob prisotnosti ATP, kisika in encima luciferaze oksidira in odda fotone. Kresnice uravnavajo svetenje s spreminjanjem količine dovedenega kisika v zadek skozi vzdušnice. Več si lahko preberete na http://biolum.eemb.ucsb.edu

⁃      Barva svetlobe se razlikuje med vrstami ter celo med posamezniki iste vrste zaradi genetskih razlik.

⁃      Večina kresnic je neokusnih za plenilce zaradi neokusnih in strupenih snovi (lucibufagini), ki so podobne kot pri nekaterih strupenih krastačah.

⁃      Pri nas poznamo 5 vrst kresnic, poleg najpogostejše velike kresnice (samec 10-15 mm, samica 15-25 mm) lahko največkrat naletite še nekoliko manjšo malo kresnico in italijansko kresnico. Ogledate si jih lahko na http://www1.pms-lj.si/animalia/galerija.php 

⁃      Odrasle kresnice nekaterih vrst se hranijo kot plenilci ali se prehranjujejo s pelodom in rastlinskimi sokovi.

Lektorirala: Ana Bohte