Štorkljin let

Bliža se jesen in štorklja se odpravi v toplejše kraje, kjer bo tudi čez zimo imela dovolj hrane za preživetje. Čaka jo naporna pot, še posebej, ker ne more ubrati najkrajše in najhitrejše poti, ki vodi čez Sredozemsko morje, ampak bo morala narediti velik ovinek čez vzhodno ali zahodno Evropo, da bo lahko priletela v Afriko čez morske ožine Gibraltarja ali čez Bospor. 

Takšnega ovinka seveda ne bo naredila, ker bi tako uživala v potovanju, ampak zato, ker je to zanjo najlaže. V Afriko bo prispela ob pomoči jadranja na zračnih tokovih, to pa je mogoče le nad kopnim. Nad morjem namreč prevladujejo zračni tokovi vzporedno s površino, kar onemogoča jadranje, zamahovanje s tako veliki krili pa je zanjo zelo naporno. Po drugi strani bo z jadranjem na dan lahko preletela nekaj sto kilometrov. 

A tudi pot čez kopno ni tako preprosta, saj je izbira slaba. Na vzhodu leži Arabska puščava, kjer primanjkuje vode in hrane, na zahodu pa jo omejuje Atlantski ocean. Zaradi omejenih možnosti bo med selitvijo srečala sovrstnice in se z njimi združila v ogromne jate, ki lahko štejejo tudi več kot deset tisoč ptic.

V jati bo, skupaj z drugimi, letela po enem od dveh ozkih selitvenih prehodov. Če se bo usmerila na zahod, bo letela čez Gibraltarsko ožino, če pa se bo usmerila na vzhod, bo morala leteti čez Bosporsko ožino do Turčije, potem pa čez Bližnji vzhod in mimo Sahare po dolini Nila. V podsaharski Afriki bo iskala hrano na travnatih površinah, močvirjih in kmetijskih površinah, da si bo nabrala moči za spomladansko vrnitev v Evropo.

Zanimivosti

• Nekatere štorklje prezimijo tudi v Indiji.

• Velike ptice, kot so štorklje in večje ujede, imajo tako velika krila, da z njimi težko plahutajo, zato jih raje uporabljajo za jadranje na zračnih tokovih. V zrak se dvigajo ob pomoči toplih zračnih tokov, ki se dvigajo s segretih tal. Verjetno ste že kdaj opazovali ujede, ki se spiralno dvigajo v višave na zračnih tokovih.

• Štorklje bi se bistveno bolj namučile, če bi preletele krajšo pot čez morje, kot če prejadrajo mnogo daljšo pot čez celino.

• Štorklje, ki živijo na Danskem in prezimujejo v Južni Afriki, med selitvijo preletijo tudi do dvajset tisoč kilometrov.

• Razen belih in črnih štorkelj, naše velike ptice niso tako zavzete selivke. Sive čaplje, velike bele čaplje, labodi in kanje se redko selijo. In tudi tiste, ki se zaradi mraza selijo južneje, večinoma ostanejo na celini in ne prečkajo morja.

• Zadnja desetletja vedno več štorkelj ostaja v svojih poletnih prebivališčih, saj so našle vir hrane, s katerim lahko preživijo čez zimo - odpadke.