Pikasti morski zajček (Aplysia punctata)

Če se februarja sprehajate ob jadranski obali, boste morda na obali zagledali pikaste morske zajčke med parjenjem. 

V plitvi vodi se lahko zberejo v velikem številu. 

Privabijo jih feromoni, ki jih v vodo izločajo predvsem že odložena jajčeca. Nedavno so ugotovili, da gre vsaj za 4 feromone: atraktin, enticin, temptin in seducin, kar je zaenkrat enkratno med morskimi živalmi.

Čeprav morski zajčki pogosto med parjenjem tvorijo verige (preberite si v zgodbi velikega morskega zajčka), pikasti morski zajčki to počnejo le redko.

Zanimivosti

- Feromoni so kemijske snovi, ki privlačijo predstavnike iste vrste.
- Težko tvorijo verige, ker imajo prekratko razdaljo med odprtino in penisom. Če se jih kljub temu hkrati pari več, izgledajo bolj kot prepletena kepa.
- Več o morskih zajčkih, angleško 

JELENOV RUK

September je in poletje se počasi preveša v jesen. Velik jelenji samec počasi stopa skozi bukovo-jelov gozd in išče jaso med drevesi. A tokrat ga ne mika paša. Po letu pohajkovanja z drugimi jeleni se je zdaj začelo obdobje ruka, ko ves mesec ne bo imel časa za prigrizek.

Minilo je že sedem let, odkar ga je, skrita med grmovjem, povrgla košuta in ga kasneje pripeljala v čredo. V nasprotju s samci, med katerimi so vezi zelo rahle, so košute z mladiči med seboj močno povezane in živijo skupaj v čredi. Na jasi je pravkar zagledal takšno čredo in pogumno se ji približa. A ustavi ga drug samec. Slišal ga je že med rukom, ko je z globokim glasom oznanjal svojo moč in velikost. 

Tokrat ima naš samec srečo. Njegov nasprotnik je povprečno velik in meri čez rogove le 70 cm. Sam je med največjimi. Tehta 300 kg, njegovi rogovi pa so široki 90 cm. Kljub temu se nasprotnik odloči, da se bo boril za čredo, zato je spopad neizogiben. Ustopita se drug nasproti drugemu, prepleteta rogove in med prerivanjem poskušata zbosti nasprotnika s parožki. Okoli njiju odmeva globok bas ljubezenskega klica drugih samcev.

Manjši jelen kmalu odneha, večji pa slavi zmago. A to je le prvo od mnogih merjenj moči, ki jih bo doživel. V času ruka bo lahko zaradi nenehnega varovanja samic, bojev, ran in naporov  shujšal tudi za 30 kilogramov.

Oglejte si naporno delo jelenjega samca med rukom.

Pa vendar, vsi napori bodo poplačani, ko bodo samice skotile njegove mladiče. Še nekaj let bo na vrhu moči, potem pa bo med rukom postal vse manj dejaven. Ko bo konec ruka, bo spet lahko zaživel bolj sproščeno. Čez dan bo počival v senci, proti večeru pa se bo odpravil na pašo. A preden bo zagrizel v zelenje, bo pazljivo pregledal okolico za sumljivimi zvoki in vonjavami. Tudi če si največja žival v gozdu, moraš biti vedno previden. 

Zanimivosti

• Veliki samec lahko v dolžino meri tudi dva metra in pol, v višino pa do meter in pol. Največji so težki tudi do 300 kg.

• Jeleni lahko z dolgimi nogami tečejo hitro in dolgo časa, kar jim pride prav zaradi plenilcev in lovcev. V hipu lahko planejo in izginejo v zelenju. 

• V toplem delu leta, ko je narava bogata z rastlinjem, je jelenova dlaka rjasto rdeča. Pozimi postane daljša in gostejša, od temnorjave do rjavo-sive barve.

• Rogovi so kostni izrastki, prekriti s kožo, ki jih ščiti pred okužbami. Spomladi rastejo s hitrostjo do dveh centimetrov in pol na dan. Ko dosežejo končno velikost, koža odpade, rogovje pa se mineralizira in postane izredno močno. Na koncu lahko rogovje tehta do enega kilograma. Po vsakem parjenju samci odvržejo rogove.

• Jelen je rastlinojedec in ni izbirčen – poje vse, kar je sočnega. To so večinoma trave in zelišča, pozimi pa lahko prežveči tudi drevesno skorjo in mlade poganjke. Na oluščenem deblu  zlahka opazite sledove njegovih zob. 

• Konec avgusta se začne jelenji ruk. V mraku se hodijo samci, največkrat stari sedem do devet let, rukat na tradicionalna rukališča. Svoj harem samic nato branijo pred drugimi samci.

• Košuta je breja 33 – 34 tednov. Pozno spomladi zapusti čredo in v miru povrže mladiča.

Lektorirala: Ana Bohte

Plavček

Plavčka iz zimskega spanja prebudi prijetna toplota. Na plan ga kliče prihajajoča pomlad. Zimo je preživel skrit globoko v skalni razpoki, ki mu je nudila zavetje pred plenilci in zimskim mrazom. A tokratna zima je bila še posebej mrzla in zavetje ni zadostovalo. Plavčkovo telo je v najhujšem mrazu zmrznilo.

Plavčki med parjenjem (Foto: Goran Šafarek iz knjige Živali Slovenije, MKZ)

Za plavčka to pravzaprav ni nič problematičnega. Zmrzovanje je za večino drugih živali nevarno, ker ledeni kristali, ki nastanejo v telesu, poškodujejo tkiva in organe. Žabe in krastače pa imajo v organih toliko glukoze, da jim tkiva ne zamrznejo. In tako se je, čeprav mu srce nekaj časa sploh ni utripalo, plavček konec februarja prebudil čil in zdrav.

Znano ščemenje ga zdaj žene proti mrestišču v bližnjem ribniku, od koder že odmeva pesem njegovih sovrstnikov. Tja hodi že od tretjega leta starosti, ko je postal dovolj star (goden?) za parjenje. Pridruži se zboru več kot stotih plavčkov. Njihovo oglašanje je podobno uhajanju zraka iz potopljene steklenice. Kot vsem drugim samčkom se tudi njemu koža za nekaj dni obarva v značilno modro, po kateri so dobili ime.

Kljub temu, da naenkrat pôje velika skupina žab, samice prepoznajo posamičnega samčka in si izberejo najprivlačnejšega. Naš samček tako oplodi jajčeca samičke, ki jo je očaral s svojo predstavo. Z drugimi samicami bo odložila jajčeca na plitvo in toplo mesto v ribniku, kjer bo za njimi ostal mrest, velik kot blazina.

Oglejte si oglašanje in parjenje plavčkov.

Po končanem parjenju plavček zleze iz vode. S sovrstniki se bo preselil v poletno bivališče skoraj kilometer daleč v svetlem poplavnem gozdu. Tam bo živel in se hranil s kopenskimi nevretenčarji vse do jeseni, ko ga bo mraz spet pregnal v zimsko zavetje.

Zanimivosti:

- Plavček (Rana arvalis) je navadno velik 4 do 6 cm. Ima rjavo zaočesno masko, rjavkasto hrbtno stran, samice pa imajo pogosto rumene boke z velikimi temnimi lisami. Po trebuhu so svetlejši. Glava izgleda koničasta, ker je gobček kratek in oster. Živijo do 6 let, po nekaterih podatkih tudi do 11 let.
- Pri nas ga najdemo v nižinskih poplavnih travnikih, močvirjih in poplavnih gozdovih severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, pojavili pa so se tudi na Ljubljanskem barju v Mestnem logu za deponijo
- Več o plavčkih boste našli na straneh CKFF in Krajinski park Ljubljansko barje
- lepe slike in nekaj več o ljubljanskem nahajališču boste našli na blogu Davorina Tometa

Pomagajmo žabicam:

- po Sloveniji potekajo akcije za pomoč žabicam, ki prečkajo prometne ceste na poti proti in od mrestišč. Na tej povezavi boste našli informacije, kje in kdaj potekajo akcije: http://www.pomagajmo-zabicam.si 

Štorkljin let

Bliža se jesen in štorklja se odpravi v toplejše kraje, kjer bo tudi čez zimo imela dovolj hrane za preživetje. Čaka jo naporna pot, še posebej, ker ne more ubrati najkrajše in najhitrejše poti, ki vodi čez Sredozemsko morje, ampak bo morala narediti velik ovinek čez vzhodno ali zahodno Evropo, da bo lahko priletela v Afriko čez morske ožine Gibraltarja ali čez Bospor. 

Takšnega ovinka seveda ne bo naredila, ker bi tako uživala v potovanju, ampak zato, ker je to zanjo najlaže. V Afriko bo prispela ob pomoči jadranja na zračnih tokovih, to pa je mogoče le nad kopnim. Nad morjem namreč prevladujejo zračni tokovi vzporedno s površino, kar onemogoča jadranje, zamahovanje s tako veliki krili pa je zanjo zelo naporno. Po drugi strani bo z jadranjem na dan lahko preletela nekaj sto kilometrov. 

A tudi pot čez kopno ni tako preprosta, saj je izbira slaba. Na vzhodu leži Arabska puščava, kjer primanjkuje vode in hrane, na zahodu pa jo omejuje Atlantski ocean. Zaradi omejenih možnosti bo med selitvijo srečala sovrstnice in se z njimi združila v ogromne jate, ki lahko štejejo tudi več kot deset tisoč ptic.

V jati bo, skupaj z drugimi, letela po enem od dveh ozkih selitvenih prehodov. Če se bo usmerila na zahod, bo letela čez Gibraltarsko ožino, če pa se bo usmerila na vzhod, bo morala leteti čez Bosporsko ožino do Turčije, potem pa čez Bližnji vzhod in mimo Sahare po dolini Nila. V podsaharski Afriki bo iskala hrano na travnatih površinah, močvirjih in kmetijskih površinah, da si bo nabrala moči za spomladansko vrnitev v Evropo.

Zanimivosti

• Nekatere štorklje prezimijo tudi v Indiji.

• Velike ptice, kot so štorklje in večje ujede, imajo tako velika krila, da z njimi težko plahutajo, zato jih raje uporabljajo za jadranje na zračnih tokovih. V zrak se dvigajo ob pomoči toplih zračnih tokov, ki se dvigajo s segretih tal. Verjetno ste že kdaj opazovali ujede, ki se spiralno dvigajo v višave na zračnih tokovih.

• Štorklje bi se bistveno bolj namučile, če bi preletele krajšo pot čez morje, kot če prejadrajo mnogo daljšo pot čez celino.

• Štorklje, ki živijo na Danskem in prezimujejo v Južni Afriki, med selitvijo preletijo tudi do dvajset tisoč kilometrov.

• Razen belih in črnih štorkelj, naše velike ptice niso tako zavzete selivke. Sive čaplje, velike bele čaplje, labodi in kanje se redko selijo. In tudi tiste, ki se zaradi mraza selijo južneje, večinoma ostanejo na celini in ne prečkajo morja.

• Zadnja desetletja vedno več štorkelj ostaja v svojih poletnih prebivališčih, saj so našle vir hrane, s katerim lahko preživijo čez zimo - odpadke.

Družabne sive čaplje

Siva čaplja popolnoma mirno stoji sredi travnika. Lahko bi jo zamenjali za kip, ko nenadoma bliskovito kljune proti tlom. Zalezovala je žabo, svojo najljubšo hrano poleg malih sesalcev, rib in žuželk. Po uspešnem lovu odleti v kolonijo sivih čapelj, kjer jo v gnezdu čakajo lačni mladiči in njihov oče. Zdaj so že dovolj veliki, da jim hrano izbljuva v gnezdo, še nedavno pa so svoje lačne kljune v iskanju hrane porivali v njena usta, kot bi jo davili.

Foto: Andrej Bibič

S samcem sta tudi letos začela gnezditi v svojem stalnem gnezdu. Pred leti sta si našla mesto v krošnji drevesa blizu reke in začela graditi.  Samička je gradila gnezdo, samec pa ji je prinašal vejice, korenine, posušeno travo in trsje. Sprva je bilo gnezdo le nekaj več kot nekakšna podlaga, skozi leta pa je nastala prava grmada prepletenega materiala. Uporabljala ga bosta vse življenje, če se le ne bo vmes podrlo in razpadlo.

Naslednji je za lov na vrsti samec. Ko se vrne v gnezdo, se s samico pozdravita z dvigom in spustom kril in perja. Med dvorjenjem sta se pozdravljala s kimanjem in stegovanjem vratu, po medsebojnem trebljenju pa je samec samici ponudil vejico. Ko jo je vgradila v gnezdo, je samca s tem vzpodbudila, da se je paril z njo.

Po enem mesecu so mladiči že dovolj veliki, da gredo skupaj s staršema in drugimi družinami iskat hrano na travnike, nizke vode ali obale rek in jezer. Skupaj bodo s počasnimi koraki prečesavali ozemlje. Družba jim godi, saj živijo v kolonijah in se skupaj hranijo, a včasih vseeno postanejo nestrpni do vrstnikov. 

Foto: Andrej Bibič

Počasi prihaja jesen in ptice postanejo igrive. Nekatere se dvignejo visoko nad kolonijo, kjer se lovijo in izvajajo akrobacije. To sicer najraje počnejo spomladi, ko se začne parjenje.

Prezimile bodo tam, kjer so preživele poletje. Na jug se selijo le tiste sive čaplje, ki so gnezdile visoko na severu. Nekatere bodo dočakale pomlad v naših krajih, druge pa se bodo letele pogret vse do Afrike.

Zanimivosti

- Siva čaplja je visoka skoraj meter, čez krila meri do 195 cm, težka pa je 1-2 kg in tako največja med vsemi čapljami.

- Pri nas lahko sivo čapljo vidimo kjerkoli ob večjih vodah. Najpogosteje se hrani z ribami in žabami, vendar bo pojedla tudi kačo, malega sesalca ali ptico. Počasi brodi po nizki vodi, in ko zagleda plen, se najprej umiri, potem pa ga bliskovito zgrabi s kljunom.

- Sive čaplje najpogosteje gnezdijo v nedostopnih kolonijah v trstičju ali v vodi med vrbami, pa tudi v gozdovih v krošnjah dreves. Več rodov gnezdi na istem kraju. Gnezdo je nekakšen kup vej in trstičja.

- Samica spomladi izleže 1-6 (največkrat 4 ali 5) svetlomodrih jajc, ki jih slab mesec valita oba.

- V koloniji zna biti kar glasno, saj se sive čaplje rade pozdravljajo, opozarjajo na plenilca ali mimoidočega, kličejo v gnezdo, odganjajo druge ptice in z nežnim oglašanjem kažejo, da so prestrašene. Mladiči se glasno oglašajo in "klepetajo".

- Sivo čapljo v letu prepoznamo po počasnih zamahih kril in vratu, ukrivljenem v obliki črke S.

Lektorirala Ana Bohte.