Plavčka iz zimskega spanja prebudi prijetna
toplota. Na plan ga kliče prihajajoča pomlad. Zimo je preživel skrit globoko v
skalni razpoki, ki mu je nudila zavetje pred plenilci in zimskim mrazom. A
tokratna zima je bila še posebej mrzla in zavetje ni zadostovalo. Plavčkovo
telo je v najhujšem mrazu zmrznilo.
 |
| Plavčki med parjenjem (Foto: Goran Šafarek iz knjige Živali Slovenije, MKZ) |
Za plavčka to pravzaprav ni nič
problematičnega. Zmrzovanje je za večino drugih živali nevarno, ker ledeni
kristali, ki nastanejo v telesu, poškodujejo tkiva in organe. Žabe in krastače
pa imajo v organih toliko glukoze, da jim tkiva ne zamrznejo. In tako se je,
čeprav mu srce nekaj časa sploh ni utripalo, plavček konec februarja prebudil
čil in zdrav.
Znano ščemenje ga zdaj žene proti mrestišču
v bližnjem ribniku, od koder že odmeva pesem njegovih sovrstnikov. Tja hodi že
od tretjega leta starosti, ko je postal dovolj star (goden?) za parjenje.
Pridruži se zboru več kot stotih plavčkov. Njihovo oglašanje je podobno
uhajanju zraka iz potopljene steklenice. Kot vsem drugim samčkom se tudi njemu
koža za nekaj dni obarva v značilno modro, po kateri so dobili ime.
Kljub temu, da naenkrat pôje velika
skupina žab, samice prepoznajo posamičnega samčka in si izberejo
najprivlačnejšega. Naš samček tako oplodi jajčeca samičke, ki jo je očaral s
svojo predstavo. Z drugimi samicami bo odložila jajčeca na
plitvo in toplo mesto v ribniku, kjer bo za njimi ostal mrest, velik kot
blazina.
Po končanem parjenju plavček zleze iz vode.
S sovrstniki se bo preselil v poletno bivališče skoraj kilometer daleč v
svetlem poplavnem gozdu. Tam bo živel in se hranil s kopenskimi nevretenčarji
vse do jeseni, ko ga bo mraz spet pregnal v zimsko zavetje.
Zanimivosti:
- Plavček (Rana arvalis) je navadno velik 4 do 6 cm. Ima rjavo zaočesno masko, rjavkasto hrbtno stran, samice pa imajo pogosto rumene boke z velikimi temnimi lisami. Po trebuhu so svetlejši. Glava izgleda koničasta, ker je gobček kratek in oster. Živijo do 6 let, po nekaterih podatkih tudi do 11 let.- Pri nas ga najdemo v nižinskih poplavnih travnikih, močvirjih in poplavnih gozdovih severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, pojavili pa so se tudi na Ljubljanskem barju v Mestnem logu za deponijo
- Več o plavčkih boste našli na straneh CKFF in Krajinski park Ljubljansko barje
- lepe slike in nekaj več o ljubljanskem nahajališču boste našli na blogu Davorina Tometa
Pomagajmo žabicam:
- po Sloveniji potekajo akcije za pomoč žabicam, ki prečkajo prometne ceste na poti proti in od mrestišč. Na tej povezavi boste našli informacije, kje in kdaj potekajo akcije: http://www.pomagajmo-zabicam.si
